Kdor se namerava odpraviti v Vegas, je poleg LonelyPlaneta, blogov in raznih forumov obvezno tudi branje Jokerjevega  članka “Dobrodošli na neverjetnih travnikih Nevada“!!!

Vegas je zakon!!! Mesto luči ki nikoli ne spi, te takoj prevzame in potegne s svojim tokom. Večina dogajanja je skoncentrirana na Stripu, ki je 5km dolga ulica. Po njej se lahko prevažate z mestnim avtobusom (3$ za eno vožnjo, 7$ za 24 urno vozovnico), ali pa se po njej sprehajate. Tudi ponoči se človek počuti zelo varnega, za kar še posebej ob vikendih poskrbi veliko število policistov. Ulični Mehičani vam ves čas pod roke tiščijo reklamne lističe za “Hot babes” ali pa nočne klube, vendar nihče ni vsiljiv. Američani so na splošno zelo kul in prijazni ljudje, odprtega značaja, kateri se takoj vtaknejo vate in želijo spregovoriti nekaj besed. Vsak hotel tukaj predstavlja arhitekturni presežek, takoj ko pa odpreš njegova vrata,  se pred tabo odpre mogočen casino. Hoteli so tako veliki, da se v njihovih igralnicah in trgovinah zlahka kar malce izgubiš. Lonely Planet pretirava le z opozorili na zelo hladne klime in obilico cigaretnega dima. Izletov in najema avtomobila se ne splača rezervirati preko interneta. Skoraj po vseh brezplačnih revijah ki jih delijo, se namreč nahajajo kuponi s posebnimi popusti. V Vegas se splača prileteti ponoči, zapustiti pa ga čez dan, da skozi okno letala vidiš vse njegove atribute. Če se tu želis dobro prehranjevati je to sicer mogoče, a zelo drago. Restavracije s hitro prehrano se nahajajo na vsakem koraku najbolje pri njih pa je, da si pijačo lahko točiš sam in to v neomejenih količinah, dokler ne zapustiš lokala. Dostop do interneta je hudo drag. Za 15 min je cena kar 7$, zato se splača zapeljati do Applove trgovine in tam brezplačno preveriti najnujnejše stvari. Slike sem tako naložil šele sedaj, nahajajo pa se v petih albumih v FOTOGALERIJI. Mislim da je bilo povedanega dovolj, nekaj pa bodo prikazale tudi slike. V Vegas bi se zagotovo rad še kdaj vrnil.

Posebna zahvala gre še moji mami in teti, ki sta nas prišle iskat na letališče v Benetke! Ventiquattro mila baci!!!

Dan 6:
Vstali smo ob 7h in se odpravili najeti avto. Odlocili smo se namrec, da se odpravimo na roadtrip v Dolino smrti (Death Valley). Izlet je odlicno uspel, nekaj tezav mi je povzrocala le voznja po mestu in 6 pasovni avtocesti. Kljub navigacijski napravi smo po mestu napravili kar nekaj nepotebnih krogov, nato pa je sledila voznja 200 km samo naravnost skozi puscavo. Hehe! Vmes smo se ustavili na zajtrku in natakarico vprasali kje se nahaja Area51. Prijazno nam odgovori, da je sicer blizu, vendar nam iz poti. Pove nam tudi, da se za vesoljce vcasih zanimajo kaksni cudni tipi. Takoj se predstavimo kot Alien hounterji kateri imamo informacijo, da bodo vesoljci danes pristali v tej blizini! Hehe! Dolina smrti je cudovita. V bistvu nam je bila se bolj vsec kot Grand Canyon. Ogledali smo si nekaj najbolj popularnih tock tega nacionalnega parka, kjer se je narava zares poigrala z barvami in pestrostjo pokrajine. Da zajebancije na tem road tripu sploh ne omenjam! Hehe! Na koncu smo odsli se do mesta duhov in se ob 18h vrnili v Vegas. Vsi ki so ze bili v Vegasu pravijo, da si je tu potrebno ogledati tudi kaksen show. Je pa le tega zaradi pestrosti ponudbe zelo tezko izbrati. S Primozem sva tako izbrala predstavo Todda Paula, ki vsebuje stand up komedijo, magic show in glasbene tocke. No… resnica o izbiri showa je malo drugacna (izvajala se je v nasem hotelu, karte pa smo dobili brezplacno) je pa bil ta show dejansko odlicen. Klemen je prosti cas izkoristil za pocitek pred napornim nocnim zivljenjem. Hehe! Tokrat smo se enktat odsli v Downtown in doziveli pravi Fremont experience. Slike v FOTOGALERIJI!

Dan 7:
Skoraj tezko verjetno, a sele sedmi dan smo se odpravili do znamenite table, ki vas pozdravi na vstopu v LV. Slikanje ob tej tabli je zame predstavljal vrhunec obiska mesta greha (Sin City). Po koncani fotoseansi smo se razsli, da je vsak od nas lahko v miru opravil shopping spominkov in si ogledal dolocene stvari, za katere prej ni bilo casa. Vegas je postajal cedalje bolj poln ljudi. Vikende americani tukaj izkoristijo za zabavo, katera je bila te dni se posebej pestra zaradi Haloweena. Folk je bil oblecen v raznorazne kostume, kar je se izboljsalo vecerno dogajanje na Stripu. Ta dan je predstavljal tudi konec izjemnega potovanja in treba se je bilo sprijazniti s sobotnim zgodnjim odhodom proti domu. Slike v FOTOGALERIJI!

Dan 4:
Cetrti dan smo izkoristili za ogled Downtowna. Tam se je vsa Vegas scena pravzaprav zacela. Hoteli in casinoji imajo dejansko bolj vintage izgled. Ogledali smo si tudi Fremont Street, kjer se nahaja znameniti neonski kavboj. Ker smo bili tam dopoldan, seveda nismo doziveli cisto pravega vzdusja, saj le tega pricara 2 milijona luci, ki jih prizgejo ob mraku. Odlocili smo se, da se zvecer se enkrat oglasimo. Na poti proti hotelu, kjer se nahajajo tudi vsem dobro poznane porocne kapelice, pa sem si mocno zvil glezenj, ki je hitro zatekel. Dokler je bila poskodba se topla nisem imel pretiranih tezav s hojo, zvecer pa niti slucajno nisem mogel stopiti na desno nogo. Plani so se zato nekoliko spremenili upal pa sem le, da bom naslednji dan lahko odsel na nakupovalni izlet, katerega smo ze placali. Vecer sem torej prezivel v postelji, medtem ko sta Primoz in Klemen odsla v lajf. Slike v FOTOGALERIJI!

Dan 5:
Cudez z gleznjem je naredil gel IcePower, katerega sem na sreco imel s seboj. Zjutraj sem torej lahko stopil na nogo, kljub manjsi bolecini. Avtobus nas je odpeljal 50 km iz Vegasa, kjer se nahaja ogromen Outlet z oblacili. Ta je bil za Klemena edina pomembna tocka potovanja! Hehe! Preden smo prisli v Vegas ga prakticno ni zanimalo nic drugega kot ta trgovski center. Je pa zato shopping maksimalno izkoristil in ogromno nakupil! Vsi smo nabavili nekaj zelo poceni oblacil priznanih blagovnih znamk. Popoldan smo se odpravili se v Outlet nasproti letalisca, kjer smo spet veselo zapravljali. Saj vem ja… hujsi smo kot babe! Hehe! Zvecer smo ponovno raziskovali klubsko sceno. Za gemblanje sploh nimam casa niti kaksne posebne zelje, se manj pa potrebe. Vidis pa tukaj zares cisto vse. Morda o tem napisem vec od doma v koncnih vtisih.

Dan 1:
In zabava se je zacela. V velikem slogu! Iz letalisca smo se do hotela odpeljali v veliki crni limuzini, kot se za tako ugledne goste spodobi. Taxiji so pac za navadne smrtnike. Hehe! Med voznjo smo obcudovali razsvetljene hotele in komaj cakali da zagledamo svojega, ki nas je prijetno presenetil. Ob vstopu smo zagledali veliko igralnico in kar tezko locirali recepcijo. So pa bili zato tam toliko bolj prijazni in takoj smo se pocutili odlicno. V LonelyPlanetu sem zasledil informacijo, da ti hoteli vrnejo denar, ce so cene tisti dan nizje od vplacanih. Sobotna cena (vikendi so bistveno drazji od delavnikov) katero smo placali je bila 111$, na recepciji pa sem rekel, da sem na internetu zasledil ceno 90$. Takoj so pristali na nizjo ceno in vrnili denar. Hehe! Tudi soba je bila odlicna, zato smo po napornem potovanju le zaspali.

Dan 2:
Vstali smo okrog 7:30 in malo cez 8 ze odsli na Strip. Zeleli smo zajtrkovati in preseneceno ugotovili, da se vecina restavracij odpre sele ob 9. ali 10. uri! Ta dan je bil namenjen raziskovanju Stripa, kjer na nekaj kilometrih vidis same arhitekturne presezke. V vecino hotelov niti nismo vstopili, saj bo za to se cas. Popoldan smo poiskali turisticno agencijo in rezervirali celodnevni izlet v Grand Canyon za naslednji dan. Zvecer smo se odpravili v igralnico nasega hotela in se vclanili v njihov Rewards klub, zaradi cesar smo dobili nekaj $ za igranje na avtomatih. Ob igranju tudi na najnizjih limitih (1¢), pa ti prijazne hostese nonstop nosijo brezplacno pijaco, lahko pa izberes karkoli, tudi najdrazje koktajle. Seveda se spodobi hostesi pustiti 1$ napetnine na prineseno pijaco. Igralnico smo okoli 2. ure zapustili (z minimalnimi profiti), saj nas bus za Grand Canyon pobere ze ob 6.40! Slike v FOTOGALERIJI!

Dan 3:
Grand Canyon je fascinanten! Prakticno sem brez besed, ki bi lahko opisale to cudo. Konkretno smo si ogledali juzni del, mimo katerega smo se sprehodili na priblizno 6 km dolgi trasi. Je pa pot do tja ogabno dolga (cca. 500km v eno smer). Pokrajina je precej enolicna, tako da edino popestritev predstavljajo obcasna mesteca v stilu Route 66. Koscek te poti smo celo prevozili in mestece v katerem smo se ustavili je bilo nadvse simpaticno. Omeniti velja tudi Hoover Dam, katerega smo si ogledali spotoma. Vecer oz. noc se je zakljucila s zabavami v razlicnih klubih. Slike v FOTOGALERIJI!

]]> http://surfdude.wordpress.com/2009/10/27/vegas-je-zakon/feed/ 1 surfdude LimoLV NY LV Ranger GC http://surfdude.wordpress.com/2009/10/25/prispeli-v-vegas/ http://surfdude.wordpress.com/2009/10/25/prispeli-v-vegas/#comments Sun, 25 Oct 2009 03:49:49 +0000 surfdude http://surfdude.wordpress.com/2009/10/25/prispeli-v-vegas/ ]]>

No… pa smo prispeli v Las Vegas! Pot je bila kar naporna. Ze ob 2h ponoci smo se z avtom odpravili proti Benetkam, kamor sta nas odpeljala Primozeva sestra Urska in Aljosa. Se enkrat hvala! Najprej smo leteli do Madrida. Pred vkrcanjem na letalo za Dalas, so nas agenti neke ameriske varnostne agencije povabili na informativni razgovor, kjer naj bi odgovorili na “few simple questions” (standardni postopek za vsakega potnika). Vsak je moral pristopiti posamezno, sprasevali pa so vse podrobnosti povezane s potovanjem, nato pa se vprasanja kot so… Kdo mi je spakiral kovcek, kdo je bil ob tem prisoten…, katere naprave imam seboj in kdaj so bile nazadnje na servisu…?!? Ta razgovor smo opravili nato pa zeleli na avion. Tam nas spet ustavi agent in sprasuje ce smo se v zadnjih minutah kaj locili od osebne prtljage, ce smo kaj kupili izven trgovin, ce nam je kdo kaj dal…?!? Ko se je ze zdelo da gremo lahko na avion ki je cakal le se nas, je agent ugotovil, da imam jaz drugacen potni list kot Primoz in Klemen (imata ze ta nove – biometricne). Pol je seveda spet sledilo preiskovanje za kaj gre. Prisel je nazaj in rekel, da pac ne morem v USA, ker nimam biometricnega. Ja super… kwa bom pa zdej, si mislm? Ob enem se razburjam zakaj smo sli na enkrat do vhoda, ker drugace nobeden neb initi opazil. Edina stvar ki mi je se prisla na misel, medtem ko sem unimdvema ze rekel nej gresta seveda brez mene je bila ta, da sm povedal,da sem s tem pasusem ze bil v US&A! In da ze imajo mojo sliko pa prstne odtise v sistemu. No zgleda je to zaleglo da so me spustili naprej. Let do Dalasa je trajal 11h in celo pot sm bil malo zivcen, kako bodo odreagirali na vstopu v drzavo. Vse je minilo brez zapletov, res pa da nismo vec pristopali k istim usluzbencem. Naj se zabava zacne!!!

Končno smo si zagotovili tudi streho nad glavo! V Vegasu je izbor hotelov dejansko neomejen in prav vsak lahko najde nekaj zase. Prav tako se lahko izbira med astronomsko dragimi nastanitvami, kot tudi zelo ugodnimi ponudbami. Hoteli na The Strip-u veljajo za dražje, saj je tam skoncentrirano celotno dogajanje, zadeve izven Stripa pa so bistveno cenejše, a je potreben dodaten transport do akcije. Mateja nam je povedala za super hotel, s super cenami, čisto zraven Stripa. The HOOTERS, se namreč nahaja direktno za hotelom MGM Grand, ki je na Tropicana Avenue. V glavnem… tukaj se za nočitve plačujejo sobe in ne zneski na osebo. V ceni torej ni bistvene razlike če notri spiš sam, ali pa 5 ljudi. So pa ob vikendih bistveno dražje kot čez teden. Tako smo za soboto plačali 111$, za sredo pa 28$! Za cel teden smo torej plačali 340$ + 10% davka, kar je na osebo zneslo približno 86€! To pa je poceni an!

Danes sem si dal izdelati tudi MDA (mednarodno vozniško dovoljenje), katerega se potrebuje v določenih državah, naredijo pa vam ga na AMZS za 23€.

Wow… tale odhod se bliža s svetlobno hitrostjo! Upam da mi v banki do časa izdelajo kartico! Dolarje sem tudi že nabavil in to včeraj! In spet se sekiram ker nisem počakal še en dan. Danes je tečaj bistveno višji! No ja, sam če bi vedel an…!?!

Pred odhodom v ZDA je potrebno zaprositi za dovoljenje, katero omogoča potovanje, ne pa tudi samega vstopa v ZDA. V glavnem… vlogo se lahko izpolni kar preko spleta, na strani ESTA. Vsi trije smo sedaj opravičeni do potovanja, saj nas je sistem po temeljitem zasliševanju potrdil kot nesumljive in poštene potnike. Vprašanja pa so poleg osebnih podatkov naslednja:

a) Ali imate nalezljivo bolezen, telesno ali duševno motnjo oziroma ali zlorabljate droge, ali ste odvisnik?

b) Ste bili kdajkoli aretirani ali obtoženi zaradi kršitve ali kaznivega dejanja moralne pokvarjenosti ali kršitve povezane z nadzorovanimi snovmi oziroma aretirani ali obtoženi za dve ali več kršitev, za katere je bila predvidena skupna kazen pet let ali več oddaje v samico, oziroma ste trgovali z nadzorovanimi snovmi, oziroma želite vstopiti v državo z namenom vključitve v kriminalne ali nemoralne dejavnosti?

c) Ste kdaj bili ali pa ste sedaj vpleteni v vohunstvo ali sabotažo: ali v teroristične dejavnosti: ali genocid; ali ste bili med letoma 1933 in 1945 na kakršenkoli način vpleteni v pregone, ki jih je vodila nacistična Nemčija ali njenih zavezniki?

d) Ali želite najti zaposlitev v ZDA oziroma ali ste bili kdaj izgnani in odposlani, ali ste bili v preteklosti odstranjeni iz Združenih držav oziroma ste pridobili ali poskušali pridobiti vizum ali vstop v ZDA s prevaro ali lažno predstavitvijo?

e) Ste kdajkoli pridržali, obdržali ali preprečili skrbništvo nad otrokom državljana ZDA, ki mu je bila dodaljena pravica do skrbništva nad otrokom?

f) Vam kdajkoli ni bil odobren vizum za ZDA ali vstop v ZDA ali vam je bil vizum za ZDA preklican?

g) Ste kdaj zahtevali imuniteto pred pregonom?

Kot sem napisal v prejšnjem postu, nikakor nismo bili prepričani da bomo tudi dejansko šli, dokler si nismo kupili letalskih kart. Kar nekaj časa smo spremljali dogajanje na Expedii, preden smo našli pravo stvar za nas.

Za povratno letalsko karto iz Benetk, smo plačali 560€ po osebi. Dalo bi se jo dobiti tudi za 470€, vendar bi precej časa izgubili med prestopi na letališčih. Sedaj pa se bo začelo podrobnejše planiranje!