Zadeva je sledeča…
Iz Minhna bova odletela 25. julija in sicer najprej v Dubai, potem pa do Jakarte. Vračale se bova po isti poti in sicer 15. avgusta. Plan je bil sicer da greva že nekaj dni prej, a so se cene bistveno razlikovale. Je treba šparat! 
Karte sva kupila preko spletne strani www.expedia.de, cena pa je 666,6€ z vključenim zavarovanjem za riziko odpovedi.
Brez Lonely Planeta itak nikamor več ne greva. Tokrat sva ga kupila že pred letalskimi kartami. V STA-ju ga dobite za 31€.
Glede na to, da si med letom ne morem vzeti dopusta, je edini primeren čas za potovanja med poletnimi počitnicami. Otok Bali, ki je provinca Indonezije, me mika že od nekdaj. Tudi Živa se je z destinacijo precej hitro strinjala vendar z opozorilom, da je Bali premajhen za 3 tedensko potovanje. Tako sva se odločila, da si ogledava kar čimveč Indonezije, kolikor bo v tem času sploh mogoče. Ko sva bila za destinacijo že dogovorjena, je Živa vseeno imela pomisleke, da bi rajši odšla na Kitajsko ali pa v eno od držav Južne Amerike, a se nisem pustil prepričati!
Še nekaj slik da bom lažje dočakal…
Bilo je… zanimivo! Za enkrat me ne vleče nazaj, sigurno pa je bila največja pustolovščina do sedaj in če ne bi šla, bi veliko zamudila! Indijske hrane niti povohati nočem več! Bom pa pogrešala mnogo svojih dobrih indijskih prijateljev – tam si prijatelj od vsakogar. Doma nisem tako popularna. Aja pa lassi bi tud še kakšen spila! Vesela sem da nisva imeli nobenih problemov, še posebej pa da se nisva zastrupili s hrano! Čudež glede na to, kaj in kje sva jedli! No sva pa vsaj shujšali! Poduhovili se nisva, čeprav gre veliko ljudi tja prav za to. Glavno pa je to, da kar na enkrat veliko bolj ceniva čistočo in mir doma! Ne morem verjet, da vsake 3 sekunde ne slišim za sabo bip! bip!
Zadnja postaja-Mumbai. 15 urna vožnja z vlakom je minila kar hitro. Zopet je bil nočni vlak, a tokrat naju ni bilo strah. Še posebej dobro pa je bilo, ker sva bili v vagonu s samimi ženskami!Kako prijetno!!!! Sicer sva takoj morali poskusiti domačo kuhano hrano, kar mi ni preveč dišalo. Indijske hrane tudi povohati nisem več hotela, ampak bi bilo nevljudno odklonit. Pa sva malo pojedli, tako lepo pekoče, da so me še 2 h po tem pekle ustnice in sem bila grozno žejna. Piti pa nisem smela, ker se ne bi rada spopadla z wc-jem na vlaku! Mumbai naju je zelo presenetil! Kot da ne bi bil v Indiji!!! Nobenih krav! Skoraj brez skrbi lahko hodis po cesti in pri tem ne stopiš v nič smrdečega. Tudi trgovine z normalnimi oblekami imajo! Ampak meni je že zmanjkalo denarja, tako da nisem zapravljala. Celo McDonalds imajo kako sem ga pogrešala! Takoj je padel pomfri! Pa še eden, pa še eden Ja težka je bila 3 tedne brez pomfrija!!! Spodobi se it pogledat tudi kakšen film iz Bollywooda. Ni treba poudarjat da ti filmi niso v angleščini. Zelo zanimiva izkušnja! Mislim da indijcem v kinu ni bilo ravno jasno kaj tam delajo turisti, ki ne razumejo jezika.
Tudi v Indiji je lahko hladno, ceprav tezko verjames! Se preden sva prispeli v Mt. Abu so vsi govorili, da naju bo tam zeblo, pa nekako nisva jemali resno. No ponoci sva skoraj zmrznili! Cez dan pa tudi ni bilo tako toplo. Presenetilo naju je, da je bilo tu dejansko cisto! No ja, dokaj cisto. Nobenih krav, nobenega hrupa! Luksuz! Nic cudnega, da je to najbolj priljublen kraj za mladoporocence. Se pa med temi mladoporocenci kmalu zacnes pocutiti nelagodno, tako da je bil en dan tu cisto dovolj. Voznje z gore Mt. Abu do zelezniske postaje sploh ne bom komentirala! Me stisne v zelodcu ce samo pomislim nanjo! Cudezno smo preziveli vse tiste ovinke in prepade!
