Port Augusta

Nadaljujemo pot po Simpsonovi puscavi, mi ze tri dni v avtobusu, nekateri s kolesom, drugi na rolerjih… vse sorte zmesanih ljudi srecas. Tud jest bi rolala tuki – samo naravnost, nobenih klancov, dober asfalt – tam kjer je…, nobenega prometa. Samo pri 40 stopinjah ne bi dalec prisla!

Najprej smo se ustavili pri slanem jezeru, ostanek nekdanjega morja, nato  smo si ogledali jame kjer so stene poslikane s slikami aboriginov, videli kengoruja ki je imel v vreci mladicka malim kengorujckom tu recejo Joey! Joooj kok so fketkani! Najbol sem se pa razveselila, ko smo koncno prispeli v Port Augusto!!!! Zakaj? Ker sem po dolgem casu spet zagledala supermarket!!!! Noben si ne more predstavljati kako je hudo ce nimas dostopa do njega! Cel teden sem si ze zelela kako cokolado, ampak sredi puscave ni nic! Dobis lahko kako pijaco, to je pa vse! Ce potrebujes kaj drugega… potem se moras peljati na stotine kilometrov da to dobis! Za nas nepredstavljivo! Ko sem videla supermarket, sem kar skakala od srece! Nakupila celo zalogo sladkarij, ker smo se spet odpravili v neobljudene kraje, tokrat v gore. To da ni interneta in signala za gsm sploh ne bom vec ponavljala, ker tega v notranjosti pac ni za pricakovat! Vec kot 90% ljudi zivi na obali, notranjost je cisto prazna. Le zakaj bi muhe in ovce potrebovale internet