Adijo Azurna obala

Deveti dan smo se prebudili v dokaj oblačno jutro. Sam sem se že navsezgodaj odpravil pred bazen, saj sem hotel čimprej narediti plavalni trening (v letošnjem letu sem se namreč začel ukvarjati s triatlonom) v sladki vodi, saj mi morje ni posebej všeč. Po končanem plavanju, sta v kavarni ob bazenu že sedela Primož in Klemen, ter pozorno opazovala vreme. Začelo je rahlo deževati. Odločili smo se, da ne bomo odšli na plažo, kot je bil prvotni plan, pač pa kar hitro spakiramo in se odpeljemo proti Italiji, kjer smo nameravali  še enkrat prespati. Ko smo bili na pol poti smo začeli razmišljati, da niti nebi bilo slabo, če pot potegnemo kar do doma in smo tako že dan prej doma. Vetrovna napoved za srfanje ni bila ugodna, zato smo se o hitrejšem povratku kar hitro strinjali.

Za konec pa še komad tega potovanja… Klemen ga je namreč neprestano vrtel na CD-ju!

Frejus, St.Rafael

Sedmi dan smo se res odpeljali nazaj na dolgo peščeno obalo. Nismo prav točno vedeli, kje se bomo ustavili, zato smo GPS nastavili na mesto Frejus, ki se stika s St. Rafaelom. Hitro smo našli prost kamp, a nam lokacija zaradi precejšnje oddaljenosti od morja nekako ni odgovarjala. Seveda pa je bilo ta kamp dobro imet v rezervi, v kolikor bi bili vsi ostali zasedeni. Odpeljali smo se naprej in Klemen je predlagal, da se ustavimo kar v eni od pisarn s turističnimi informacijami. To smo tudi storili in dobili informacijo o najboljšem kampu v bližini, ki naj bi bil prost. Za vsak slučaj sem gospoda prosil, če lahko pokliče in preveri, če je temu res tako. Gospod nam je prijazno povedal, da jim kampi to sicer prepovedujejo, saj radi vidijo goste, katere bodo sprejeli. Po mojem jamranju, da se že zelo dolgo vozimo in da bi radi le čim prej vedeli kje bomo spali, nam je naredil uslugo in poklical ter rezerviral kamp. Ko smo prispeli je tam pisalo, da je poln. Presenečeni smo ugotovili, da sploh ni poln a se osebju očitno ne da delati, ali pa si resnično pridržujejo pravico do selekcije gostov. Na ta način smo verjetno že nekajkrat izviseli.

Odpravili smo se na plažo, kjer smo našli hud lokal. Zvečer naj bi se v njem odvijal tudi party, katerega smo sklenili obiskati. Res smo se odpravili, a so nas varnostniki že na vhodu dokaj neprijazno zavrnili, saj nismo bili »primerno« oblečeni. Spet selekcija glede na videz. Totalno razjarjeni smo odšli v mesto Frejus, a tudi tam nismo našli neke prave zabave.

Osmi dan, smo odšli v St.Rafael, ga po dolgem prehodili in se spet vrgli na plažo. Tudi zvečer smo se odpravili tja. Mesto je bilo nabito z ljudmi, ki so si ogledovali stojnice in trgovine, ter obiskali restavracije na rivieri. Kar nekaj časa smo se tudi sami zadržali tam, nato pa odšli do največje diskoteke v tem kraju. Ob vhodu pa spet šok… ne morete vstopiti, če s seboj nimate nobenih deklet. Halooo… želeli smo jih peljati ven ne pa notri!!! Primož je predlagal, da se priključimo kakšnim dekletom, ki bodo v disko prišle brez fantov, Klemen pa je bil tako besen, da ni želel več niti vstopiti.

Marseille, Toulon

Peti dan smo totalno zabluzili! Nikamor se nam ni dalo. Tako smo odšli zgolj na plažo in lovili sončne žarke. Takšen dan nam je po približno 1200km zares koristil. Ta dan smo se tudi odločili, da se naša pot ne bo končala v Barceloni ampak že precej prej. Niti do meje s Španijo se ne bomo vozili. Obdelali pa bomo francosko obalo, ki se nam zelo dopade.

Šesti dan smo se odpeljali do Marseill-a in približno pol dneva porabili za ogled mestnega jedra. Sprehodili smo se čez zelo dolgo glavno ulico in končno obiskali nekaj trgovin.

 

Drugo polovico dneva smo izkoristili za ogled mesta Toulon, ki je od Marseilla nekoliko manjši a toliko bolj simpatičen. Tukaj je bilo na vseh ulicah začutiti pestro mestno dogajanje, z ogromno stojnicami in nepreglednimi množicami ljudi. Padla je še ena odločitev.

 

 

Poti ne bomo nadaljevali do zadnjega večjega mesta na francoski obali Montepeliera, ampak sebomo jutri vrnili proti St. Moritzu in St. Rafaelu, saj nam je bilo tam do sedaj najbolj všeč. Tam bomo tako zaključili našo pot, ter se v nedeljo začeli vračati proti domu.

Cannes, St. Rafael, St. Moritz, La Madrague

Tretji dan smo imeli v planu prevoziti le 150km do srfaškega spota imenovanega La Madrague. Garmin je izračunal da naj bi pot opravili v slabih 2 urah, vendar je to predviden čas za avtocesto, katerih pa se vztrajno izogibamo.  Izbrali smo torej obalno pot, na kateri smo se vozili kar 10 ur.

Celotna pot poteka ob izjemno lepih obalnih mestih. Ta del poti mi je celo eden izmed lepših, kar sem jih kdaj videl. Na tej poti se nahaja tudi mesto Cannes kjer vsako leto poteka znan filmski festival. Večji problem v teh mestih predstavlja parkiranje, saj je obcestnih parkirišč zelo malo, parkirne hiše pa imajo omejeno višino vozil na 1,8 ali 2m.

Naslednje izjemno lepo mesto je St. Rafael, ki me je navdušil še mnogo bolj kot mondeni St. Tropez. Po vsem videnem od San Rema do St. Tropeza smo se strinjali, da se Kalifornija lahko samo skrije pred tem delom evropske lepote. V enem izmed obalnih mestec, smo ob cesti videli napis Happy Days Caffe, ki je s svojim imenom in vintage znaki nakazoval, da gre za lokal v stilu 50ih let. Seveda smo se ustavili in privoščili kosilo. Tokrat sem jedel najslabšo pico v življenju (14€) in pil kapučino za 4,5€. Vsaj vzdušje v lokalu je bilo res takšno kot pred 60 leti. Francija je draga!

Končno smo prispeli v La Madrague, kjer je že pihal orkanski veter. Vsi veseli da bomo naslednji dan dobro srfali, smo začeli s iskanjem najbližjega kampa. Tokrat pa nismo imeli sreča, saj so bili prav vsi zasedeni. Prvi prost je bil od spota oddaljen 15km. Celo noč je noro pihalo in šotor nam je tako premetavalo, da sem šel spat kar v kombi. Zjutraj smo se spet odpeljali do spota in ujeli le nekaj glisov, saj je veter povsem popustil. Odločili smo se, da tu ostanemo še en dan.

Srfamo v Franciji

Ker mi je zmankuje baterije na laptopu, v kampu pa nimamo svoje elektrike sporočam le, da se imamo super in da smo danes srfali! Jutri upam da mi uspe objaviti blog za nazaj!

San Remo, Monako, Nica

Drugi dan našega Eurotripa smo se najprej zapeljali do mesta San Remo, kjer se vsako leto odvija zelo znani italijanski glasbeni festival. Mesto je lepo, vendar se mi zdi, da ga zaradi nedelje nismo doživeli v celoti. Vse trgovine, ki mestnim jedrom dajejo poseben značaj, so bile namreč zaprte. So pa zato za posel skrbeli preprodajalci raznih ponarejenih ur in torbic.

Naslednja točka je bila Monako. Vsa pot do tja je precej spominjala na Kalifornijo,  mesta pa so bila izredno podobna Hollywoodu.  Škoda da si zanje nismo mogli vzeti malo več časa, saj se nam je že malo mudilo proti Nici, če smo hoteli še pri dnevu najti kamp.

Monako me je povsem prevzel. Hollywood in Beverly Hills se lahko proti njemu le skrijeta. Avtomobili najvišjega cenovnega razreda, luksuzne jahte, trgovine najbolj priznanih blagovnih znamk brez cen na artiklih in noro lepe zgradbe ti pričarajo občutek, kot da se nahajaš v pravljici. Seveda smo si ogledali tudi znameniti Casino Le Grand v Monte Carlu.

Pot smo nadaljevali proti Nici in naprej, ter se ustavili v mestecu Biot, kjer smo komaj dobili prostor v enem izmed kampov. Jutri pot nadaljujemo proti La Madrague-ju, kjer bomo napeli svoja srfaškajadra. Napoved je namreč odlična! :)

Pisa

Dan pred začetkom poti, nismo imeli splanirane niti ene stvari. Vse kar smo si zagotovili je bil kombi, katerega smo si preko prijatelja izposodili od  nekega kolesarskega kluba. Niti lokacija poti ni imela nekih trdnih temeljev. Klemen me je namreč  še večer pred odhodom poklical in predlagal spremembo proti Dalmaciji.

Zaradi obilice prostora v kombiju smo se odločili, da vsi s seboj vzamemo tudi srfaško opremo. Ko smo se zjutraj dobili, smo se vseeno odločili obdržati kurz proti Španiji. Hiter pregled zemljevida je določil prvi cilj, in sicer v Pisi. Vsi smo si želeli ogledati tamkajšnji poševni stolp, poleg tega pa je nekaj čez 600km dolga pot predstavljala ravno pravšnji zalogaj vožnje za prvi dan.

Pot kljub GPS-u ni potekala povsem gladko, saj smo nekje zgrešili avtocestni izvoz, pri čemer pa smo le to tudi zapustili. Po »Martinem« (tako smo namreč že lani v ZDA poimenovali našo GPS napravo) preračunavanju, smo se nato kakšno uro vozili po hribih podobnih Pokljuki. Na koncu smo le prispeli v Piso, katera nas je zaradi svoje lepote navdušila. V enem od bližnjih kampov smo prespali in naredili plan za naprej. Jutri odidemo proti Monaku.

Gremo na pravi mali EUROTRIP

“Kam pa se letos odpravljš na potovanje?” To je vprašanje, ki ga redno poslušam nekje od februarja dalje. Vendar še v začetku junija nisem imel pravega odgovora, kar me je počasi začelo nervirati. Že nekaj časa pa vem, da grem marca 2012 v Kanado igrati hokej, kar bo mojo denarnico precej osiromašilo.  Ampak poleti bi bilo tudi odlično, nekam oditi.

Primož naju je s Klemenom med 5. in 15. avgustom  povabil za 10 dni na Krk. Takrat imava namreč oba dopust, kar sem izkoristil za idejo, da bi spet nekam odpotovali, saj bom morja na hrvaški obali počasi imel dovolj. Že nekaj časa me resno mika Miami, vendar smo se tokrat zaradi finančnih razlogov odločili, da nekoliko zmanjšamo naš potovalni proračun.

Začel sem iskati primerne lokacije, katere lahko dosežemo z nizkocenovnimi letalskimi ponudniki. Odločitev je padla. Iz Trsta letimo v Valencio, smo nekaj dni tam, nato pa iz Valencie letimo na Ibizo.

Ko smo se dobili, da bi plačali letalske karte in hostle, pa je (ne vem natančno kako) padla ideja, da bi šli raje z avtomobilom na Eurotrip. Nekam v smeri proti Barceloni. Odpotujemo jutri zjutraj. Danes je ura 11 in splanirane ter spakirane nimamo niti ene stvari! IMPROVIZACIJAAA!

Siena, San Gimignano, Kranj

Ponovno mi zvoni budilka že ob 7h zjutraj! Po zares kratki noči se z vso resnostjo zavedam, da se danes ne morem naspati niti na avtobusu, saj je pot do Siene izredno kratka. Še dobro da obstaja Red Bull! Dan je bil ponovno zelooo vroč! Tokrat nisem ponovil napake od včeraj, ko se nisem namazal s sončno kremo, da me je zvečer vse peklo. Tudi kratke hlače so bile danes prava izbira. Pripeljali smo se v Sieno, ki me je v trenutku navdušila. Pot nas je po ozkih ulicah mesta vodila do Palazzo Pubblico, nato pa do Piazza del Duomo, kjer stoji tudi mogočna katedrala, katero si je bilo vredno ogledati. Iz katedrale smo odšli na trg Piazza del Campo, ki pa je prav zares fascinanten. Množica turistov se na tako velikem trgu kar malo porazgubi. Večina jih leži kar na tleh in opazuje lepote tega mesta. Totalno kul pa mora biti tukaj v času Palio di Siena, ko 2x letno organizirajo konjske dirke po tem trgu. Končno smo dobili tudi nekaj prostega časa, katerega sem izkoristil za obisk parih butikov!
Pot smo nadaljevali do mesteca San Gimignano, ki ga imenujejo tudi srednjeveški Manhattan. Sprehodili smo se po živahni ulici do trga Piazza della Cisterna, kjer baje delajo najboljši sladoled na svetu. Niti slučajno pa se mi ni dalo stopiti v kilometrsko vrsto, da bi preizkusil, če to res drži.
Potovanje smo zaključili v eni od vinskih hiš, kjer je večina poizkušala avtohtona toskanska vina, drugi pa smo se predajali še zadnjim sončnim žarkom pred naporno vožnjo domov.

Fotke kmalu v FOTOGALERIJI!

Drugi dan Toskane

Sovražim zgodnja bujenja po dobrem žuru. In ravno to so zadeve, ki me največkrat odvrnejo od potovanja z agencijami. Vstati je bilo potrebno že ob 7h, da smo se ob 8.30 lahko odpeljali med griče južne Toskane. Najprej smo obiskali Montepulciano ter si ogledali cerkev San Biagio, nato stolnico in palačo Piccolomini v Pienzi. Popoldan smo se ustavili v Montalcinu, ki slovi po vinu Brunello. Sledil je postanek pri opatiji Sant Antimo, za konec pa še samostan Monte Oliveto Maggiore. Za moje pojme povsem preveč cerkva za en dan. Sploh zato, ker je večina izmed njih zelo pustih in me podatki o njihovi zgodovini res ne zanimajo pretirano. Sam sem raje opazoval čudovito arhitekturo obiskanih mest. Tudi ta dan se je končal z zabavo v eni od sob našega hotela. Jutri pa zopet zgodnje vstajanje… jaoooo!

Pot v Toskano

In smo se odpravili proti Toskani. Odhod iz Kranja je bil ob 5h zjutraj, zato sem  že ob 4h vstal in začel pakirati stvari za na pot. Hehe!  Pa saj ne rabim veliko stvari za sabo. Avtobus je bil res luksuzen. Toliko prostora za noge že dolgo nisem imel. Me je pa zaradi hudo našponane klime na začetku kar malo zeblo, nato pa mi je zaradi visoke zunanje temperature postalo hudo vroče. To je botrovalo manjšemu glavobolu, ki pa ni pokvaril dobrega razpoloženja na busu. Prvič smo se ustavili v mestecu Arezza , kjer sta se med drugim rodila tudi znamenita Mecen in Petrarca.V tem mestu so posneli tudi precej kadrov super filma »La vita e bella“, saj se je režiser in glavni igralec Roberto Benigni, rodil v neposredni bližini in vsemu svetu želel pokazati lepote tega mesta. Tu smo si ogledali cerkev sv. Frančiška, ki še posebej slovi po stenskih  slikarijah mojstra Piera della Francesca. Obiskali smo tudi srednjeveško cerkev Pieve di Santa Maria in trg Piazza Grande, ki velja za enega najbolj harmonično oblikovanih v Italiji. Sledil je obisk mesta Chiusi in tamkajšnjega arheološkega muzeja, ki slovi po dragocenih najdbah iz bližnje etruščanske nekropole. Po ogledih je sledila vožnja do mesteca Chianciano Terme, enega največjih italijanskih zdraviliških središč. Tukaj smo se nastanili v hotel in zažurali do jutra!

Sindikalni izlet v Toskano

Tudi letos sem se prijavil na sindikalni izlet, na katerem se bomo s sodelavci odpravili v Toskano. Toskana je ena izmed dvajsetih italijanskih dežel in ena od najbolj obleganih evropskih turističnih destinacij. Kakšnih posebnih pričakovanj od tega potovanja nimam, zato upam, da bom na koncu pozitivno presenečen!

Praga po novem letu

Še sreča, da so v hotelu podaljšali čas zajtrka do 11.ure, saj bi ga drugače vsi prespali. Že ob 12h je bil planiran organiziran ogled gradu Vyšehrad, katerega pa smo brez slabe vesti prespali. Potrebno si je bilo namreč povrniti moči za popoldansko raziskovanje mesta. Popoldan smo se res odpravili v center, kjer smo se ob Karlovem mostu vkrcali na ladjico, ki nas je popeljala po praških kanalih (Venice of Prague). Postregli so nam tudi s dobrim češkim pivom in slabo turško kavo! Praga iz teh kanalov izgleda še posebej pravljično. Morda je k takšnemu vzdušju pripomogel tudi nočni pogled na lepo osvetljeno mesto. Kapitan nam je na približno eno uro dolgi vožnji povedal veliko zanimivosti, na koncu pa smo se v okviru tega izleta napotili še v muzej Karlovega mostu. Ta izlet, ki nas je dodatno stal 15€ vsekakor priporočam.

Po končani turi, smo prečkali Karlov most in se ustavili v eni izmed pravih praških pivnic, kjer smo si privoščili tradicionalno češko večerjo. Govedina v pivski omaki, z kruhovimi cmoki, polento in zeljem je bila odlična! Tudi to priporočam!

Zadnji dan v Pragi je vsak izkoristil po svoje. Večina z zapravljanjem še zadnjih Kron, ki so nam ostale. Avtobus je ob 12h odpeljal izpred hotela, v Ljubljano pa smo se pripeljali okrog 22h. Praga je vsekakor mesto, ki ga je vredno obiskati!

Nekaj fotk v FOTOGALERIJI!

Stastny Novy Rok!

Na zadnji dan starega leta smo se po jutranjem zajtrku ponovno odpravili v mesto na organizirane oglede. Štartali smo ob 10. uri, ob 9h pa sem na internetu preveril zunanjo temperaturo. Ko sem videl, da je zunaj -11°C, smo si vsi skoraj premislili. Ker smo vedeli, da bomo verjetno izpustili že oglede, ki so planirani za 1.1., smo se vseeno toplo oblekli in odšli na mraz. Prijetno smo bili presenečeni nad hitrim segrevanjem ozračja, saj je bilo ob 11h, ko smo zapustili avtobus, že  0°C in nobenega vetra!

Po ogledih smo prosti čas izkoristili za sprehod po trgovinah, pot pa do hotela opravili z Metrojem, saj se nam ni dalo čakati na naš avtobus. Moški del družbe se je pred silvestrskim večerom želel dodatno naspati, ženske pa so potrebovale ogromno časa za frizure, make up in verjetno še mnogo drugih stvari, ki jih mi ne razumemo!

Silvestrovanje smo si organizirali v eni izmed praških diskotek, ki pa ni bila pod okriljem organiziranih zabav SupraTravel. Odšli smo h konkurenci… Colegium in Mondial.   V diskoteki je bilo veliko Slovencev, Hrvatov, Srbov in Italijanov, tako da se sploh nismo počutili Češko! haha! Bilo je super! In kot bi rekli Čehi: Stastny Novy Rok!!! (Srečno novo leto!!!)

Totalno zmešan dan

Najprej en lep pozdrav iz Prage! Pot se je začela v Ljubljani, ko smo vztopili na avtobus in takoj navezali stik z ekipo totalno odštekanih primorcev, ki so vsem potnikom popestrili približno 10 urno potovanje. Problemi so se začeli zadnjo uro poti, ko nam je vodička sporočila, da ne bomo nameščeni v hotelu, ki smo ga rezervirali. Razdelili naj bi nas v 3 različne hotele, ki pa imajo 4 zvezdice, plačane pa smo imeli le 3. Največji problem je v tem, da naj nebi bili locirani v centru mesta.

Ko smo prispeli v Prago smo najprej opravili dopoldanski ogled mesta in reči moram, da mi je mesto zelo všeč. Stvari ki smo si jih ogledali ne bom našteval, saj jih je bilo preveč, vseh pa si tudi nisem zapomnil. Omembe vredna stvar je tudi hud mraz, ki nam je segel do kosti!

Začelo se je razvrščanje po hotelih. Mi smo seveda glede na lokacijo dobili najslabši hotel, ki je od centra oddaljen 15min s podzemnim vlakom. Naše hudo razburjanje je pomirilo dejstvo, da smo dobili najboljši hotel… Clarion Congress Hotel. Na večerjo v mestu se nismo prijavili, saj smo čas raje izkoristili za uživanje v hotelskem wellnesu (beri savnah).  

Novo leto v Pragi

Že pred dvema letoma sem napisal, da se mi Silvestrovanje in ves cirkus okrog njega niti slučajno ne dopade. Letos sem se ponovno odločil, da ga bom preživel nekje v tujini, brez posebne ideje kje in s kom. Ni bilo potrebne dolge raziskave da sem našel sopotnika. Tako kot na zadnjih dveh potovanjih bo to Klemen oz. Riba the Fish.   Ko sva se odločala za destinacijo, je bila prva ideja Sarajevo. Na eni od zgodnjih debat o tej temi sem izvedel, da tja namerava odpotovati tudi kolegica Katarina s svojo družbo. Plani so se nato nekoliko spremenili in tako bomo vsi odpotovali v Prago! Tja nas bo peljala agencija SupraTravel, nastanjeni pa bomo v hotelu Kafka, ki je v samem središču mesta.

In kot sem zapisal na Twitterju:

New Year’s Eve in Prague will be really cool, because Lonely Planet said so!!!

via Twitter · @strgacom on Twitter

Filmček: Neumnosti iz Kalifornije

Nekaj neumnosti, ki smo jih počeli v Kaliforniji smo tudi posneli, sedaj pa vam jih predstavljamo v obliki kratkega filmčka!

Za vse popotnike

Sicer malo off topic, ampak vsem priporočam ogled spodaj omenjene oddaje!

I just saw the first episode of a TV show “An Idiot Abroad”. Looking forward to the new one! http://sky1.sky.com/an-idiot-abroad

via Twitter · @strgacom on Twitter

I ♥ San Diego

Pa je konec nasega potovanja! Prehitro je minilo vse skupaj! Danes ponoci odletimo proti domu. Zadnja 2 dni nismo poceli kaj posebej pametnega! Dopoldneva smo prespali, saj ne moremo vec dohajati  nocnega zivljenja, ki je tukaj v San Diegu zares noro! Popoldan smo se oba dneva odpravili na Pacific beach, ki me je povsem navdusila. Tukaj vlada neka posebna energija! Najeli smo tudi srf in pojezdili nekaj valov! Zakon je bilo!!! San Diego me je povsem navdusil! Za zakljucek pa le se: California R.I.P.!

San Diego #1

Se eno stvar sem pozabil napisati iz Hollywooda… da sem dobil svoj prvi fee ticket! Razlog je bilo napacno parkiranje! Najbolj smesno pri vsem skupaj pa je to, da sem kazen dobil v parkirni hisi, ker je bilo eno izmed koles avtomobila parkirano na crti boksa! 45$ ampak se bom pritozil!

No sedaj pa nekaj o San Diegu… ko smo se pozno popoldan pripeljali v mesto, nas je le to totalno navdusilo. Pred prihodom ga nismo ustrezno proucili in mu zaradi neposredne blizine Mehike pripisali precej kavbojski izgled. Sedaj lahko recem, da mi je to mesto izmed vseh najbolj vsec. Problem se je pojavil, ko smo hoteli parkirati avto. Nikjer nobenega prostega parkirnega prostora, v parkirni hisi pa cena 60$ za 24h! Halooo! V Hollywoodu smo placali 10$ za 24h! Izvedeli smo, da je v mestu baseball tekma z najvecjimi rivali in da je parkiranje zaradi tega prakticno nemogoce in precej drazje kot ponavadi. Vsi zmatrani od poti smo torej cakali pozno v noc da se je mesto spraznilo in parkirali avto.

Vceraj smo dopoldan prepesacili mestno jedro in sedaj lahko se bolj trdim, da je to eno najbolj simpaticnih mest na svetu! Popoldan je bila ponovno baseball tekma, katero smo tudi obiskali. Izvedeli smo, da se karte najbolj splaca kupiti nekaj minut po tem, ko se tekma ze zacne! Tako smo se 15 min po zacetku res oglasili na okencu s kartami. Teorija o cenejsih kartah verjetno res drzi, ampak ne, ko San Diego igra z Los Angelesom! Tekma je bila skoraj razprodana in dobili smo sedeze cisto na vrhu tribune, za karto pa odsteli 14$, kar za tako pomembno tekmo niti ni veliko. Ker nekaterih gledalcev ni bilo, smo vseeno dobili sedeze nekoliko nize! Vzdusje na tekmi s 45.000 gledalci je bilo fenomenalno kljub temu, da igre nismo povsem razumeli. Prijazno nam jo je razlozil starejsi navijac LA-ja kljub temu, da smo mi navijali za San Diego Padres, ker so bili pac domacini. Na koncu so nasi tudi zmagali!

Danes smo si dopoldan ogledali letalanosilko USS Midway. To pa je velika zadeva! Sploh ce jo primerjam s podmornico, na kateri smo bili v San Franciscu! Najbolj kul na letalanosilki pa so bila seveda lovska vojaska letala, v katere smo se lahko tudi vsedli! Ce dobro pomislim…  so bili se bolj kul simulatorji teh letal, s katerimi smo seveda tudi “leteli”. Ta izkusnja se mi zdi skoraj boljsa od kaksnega vlakca smrti, saj zadeva rotira po vseh svojih oseh, tako kot jo sam usmerjas, medtem ko zasledujes in unicujes sovrazna letala! Saj veste da je moj najljubsi film Top Gun ane? Ogled letalanosilke je trajal celo dopoldne, popoldan pa smo se odpravili v Sea World.  Zares super sta bili predstavi z delfini in orkami, tudi ostale stvari pa niso bile ravno slabe! 65$  za karto se mi zdi celo nekako bolje porabljen denar kot tisti za Universal studios.

Slikce v FOTOGALERIJI!

Konec L.A.-ja

Predzadnji dan v Los Angelesu smo si ogledali Universal studios. Zadeva je sicer zanimiva, a po mojem mnenju vsekakor mocno precenjena. 70$  se mi zdi obcutno prevec za tisto kar park ponuja. Z vodeno turo smo si ogledali prizorisca, kjer so posneli mnogo zelo znanih filmov, nato pa se nekaj atrakcij v stilu zabaviscnega parka. Hisa groze ni bila prav nic grozna, ostale stvari pa so se mi zdele precej prekratke, cakalne vrste pa predolge! Stvar ki mi je bila zelo vsec pa je bil prikaz posebnih efektov, katerih se posluzujejo v Hollywoodu. Takoj smo se javili za prostovoljce pri prikazu, a nas zal niso izbrali!

Pozabil sem omeniti tudi to, da smo v hostlu ze drugi dan srecali 3 slovenke! Zjutraj sem v kuhinji se ves zaspan mislil da sanjam, ko sem slisal slovensko govorico. Ker sta Klemen in Primoz se spala, sem punce takoj nastimal, da so ju sle zbuditi! Haha! Cisto nic jima ni bilo jasno, ko so uletele v  sobo in govorile… “Fanta, vstati bo treba, poglejta koliko je ze ura!”. V glavnem… vsak vecer smo imeli super druzbo. Zadnji dan smo punce zapeljali do letalisca v L.A.-ju, sami pa smo se ponovno odpravili na Venice beach, ki nam je bila zadnjic tako vsec. Popoldan smo se odpravili proti San Diegu, od  koder sedajle tudi pisem tale post. Voznja  je bila dolga kar 3 ure, ostalo pa napisem naslednjic!

Slike v FOTOGALERIJI!

Hollywood, Beverly Hills, Bel Air, …

Za nami sta spet 2 kul dneva! V soboto smo se dopoldan odpravili na znameniti “Hollywood Walk of fame“, ki je od nasega hostla oddaljen le 100 m. Tukaj se na plocniku nahajajo zvezde, ki so si jih zasluzili veliki igralci, reziserji, pevci,… Vec ali manj smo ves cas le gledali v tla in iskali koga poznamo. Walk of fame je precej dolga zadeva in vecinoma nima kaksne prestizne okolice. Na ta dan se je v Hollywoodu odvijala tudi premiera risanke Cats & Dogs, vendar se nam ni dalo drenjati v masi ljudi, ki so cakali da bodo zagledali kaksnega izmed zvezdnikov, ki so prisli na premiero. Je pa bilo vsekakor zabavno videti vse te priprave in ogromno ljudi v pricakovanju! Popoldan smo se ponovno dobili s Teo in Renejem. Skupaj smo se odpravili na voznjo z avtomobilom, kjer smo si na najbolj mondenih lokacijah (Beverly Hills in Bel Air) ogledali vile najslavnejsih in najbogatejsih zvezdnikov. Prav veliko ponavadi ni za videti, saj ima vecina izmed njih visoke ograje. Ustavili smo se le pred Playboy mansionom in varnostnike prosili, ce nas spustijo na ogled notranjosti. Prijazno so razlozili, da je to privatno posestvo in da nam ne morejo dovoliti vstopa. Smo pa nekaj minut kasneje videli 2 zajcici, ki sta se v crnem cabriolet Mercedezu z odprto streho pripeljali mimo! hehe!

Danes smo se zjutraj odpeljali do znamenitega Hollywood napisa nad mestom in naredili nekaj slik. Pot smo nadaljevali proti plazi Long beach kjer smo naredili krajsi postanek za soncenje, kjer smo videli tudi resevanje junakov Baywatcha! Neko kopalko je opekla meduza. Ogledali smo si tudi ladjo Queen Mary (“sestro” Titanika), nato pa nadaljevali na Venice beach, ki je zares nora plaza. To je v bistvu najbolj promenadna plaza na svetu. Tega se ne da opisati z besedami! Delfini so tukaj plavali 10 m od srfacev. Upam da nam uspe v sredo se enkrat priti do tja in doziveti to dogodivscino.

Slike v FOTOGALERIJI!

All the way to L.A.

V Camarillu smo se komaj prebili skozi ogromno trgovin, z izjemnimi popusti. Zvecer smo vsi izmuceni se malo prizgali TV in na programu HBO naleteli na nekaksen Vegas movies night. Najprej je bil na sporedu film What happens in Vegas, nato pa se The Hangover, ob katerih smo se spominjali nase Vegas dogodivscine in se noro smejali odbitim foram obeh filmov! Vceraj smo nadaljevali pot do Los Angelesa. Najprej smo se na kratko ustavili v Malibuju, popoldan pa preziveli na plazi v Santa Monici. Zvecer smo prispeli v Hollywood, kjer bomo ostali naslednje 4 dni. Dobili smo se tudi s Teo in Renejem, ki sta tukaj ze dlje casa in sta nam povedala nekaj koristnih napotkov.

Santa Barbara

Zadnji vecer v Santa Cruzu smo se zopet  dobili s Sabino in Rickom in se  ponovno odpravili na vlakce v Boardwalk! Ko smo prisli v hotel, smo z vsemi pridobljenimi informacijami zaceli z rezervacijami za naslednjih nekaj dni, saj niti za naslednji dan se nismo vedeli, kje bomo spali. Odlocili smo se, da  naredimo  okrog 470 km dolgo pot cez Big Sur in se ustavimo v Santa Barbari. Pot je bila izredno zanimiva, vendar precej pocasna zaradi nizkih cestnih omejitev. Iz Santa Cruz smo startali ob 8.30, v Santa Barbaro pa z nekaj postanki prispeli sele ob 17.30! Hotel smo imeli 100 m od cudovite obale, tako da smo takoj odsli na malo soncenja. Glede na to, da nas je na severu kar malo zeblo, je tukaj ze precej topleje. Zvecer smo se odpravili na ogled promenadne ulice tega mondenega mesta. Danes smo se zopet prebudili v megleno jutro. Tukaj je dopoldanska megla vsakdanji pojav, zato smo ponovno prepesacili glavno ulico in si ogladali najvecji pomol. Popoldan smo se odpravili na plazo in stestirali novo zogo za ameriski nogomet, nov boogie board in nove neoprenske majice! Pozno popoldan smo se odpeljali proti mestu Camarillo, kjer je Riba izbrskal ogrooomen outlet center. Jutri torej sledi dan namenjen shoppingu. Cena motela je tako ugodna, da bomo tu po nakupovanju prespali se eno noc, potem pa pot nadaljevali proti Los Angelesu.

Fotke v FOTOGALERIJI!

Santa Cruz

Ko smo prevzeli nas ogromen avto, smo v GPS vnesli lokacijo Quality Inn-a v Santa Cruz in se odpeljali na jug. Sedaj se je zacel pravi road trip po Kaliforniji. Seveda smo se odlocili, da bomo sli po obalni cesti in ne po avtocesti. Na tej priblizno 120 km dolgi poti smo se nekajkrat ustavili in na razglednih tockah obcudovali morje in skalnate pecine nad njim. Ustavili smo se tudi na 2 dobrih srfaskih spotih, kjer so lokalci razkazovali svoje (ne skromno) znanje. Po udobni namestitvi smo se odpravili proti plazi, ki je oddaljena okrog 2 km. Na brzino smo si ogledali zabaviscni park Boardwalk in tukajsnjo turisticno plazo. Zvecer smo se dobili s slovenko Sabino, ki zivi tukaj s svojim mozem Rickom. Prijazno sta nam razkazala okolico in povedala ogromno zanimivosti. Naslednji dan smo dopoldan kruzali z avtom po Santa Cruzu in si ogledali srfaski muzej in tukajsnjo univerzo. Popoldan sta nas spet prevzela Sabina in Rick, ter nas odpeljala v shopping in na vecerjo v restavracijo, kjer vecinoma jejo domacini. Pridruzila se nam je se njuna prijateljica Emily in skupaj smo se odpravili v Boardwalk, ki je imel ta dan cenejse karte za vse atrakcije. Noro smo se zabavali na vlakcih smrti in podobno. Danes je nas zadnji dan v SC, jutri pa pot nadaljujemo proti Santa Barbari!

Tudi slike iz Santa Cruz so ze v FOTOGALERIJI!

Konec San Francisca

No pa smo koncali s San Franciscom. Danes se prespimo tukaj, jutri pa prevzamemo avto in se odpravimo na pot do Santa Cruz. Vceraj smo si dopoldan pogledali Chinatown, ki je precej bolj civiliziran od tistega v New Yorku, popoldan pa znameniti Golden Gate bridge. Na zalost se je nad most popoldan spustila znacilna megla, poleg ze tako nizke temperature, pa je pihal tudi precej mocan veter. Vse to pa nas to ni odvrnilo od preckanja mostu. Danes smo si ogledali  majhen delcek Golden Gate parka, nato dobro znane hiske, ki so jih prikazovali v nanizanki Full House, nato Russian Hill in najbolj vijugasto ulico na svetu, zvecer pa se malo centra mesta. 4 dnevi v SF se mi zdijo ravno dovolj, avto pa v tem mestu tudi ni nujen, saj je javni prevoz zelo dobro organiziran in poceni. Vozovnica za 3 ure stane 2$, ostalo pa se itak prepesaci. Slike v FOTOGALERIJI!!!

San Francisco in Alcatraz

Vceraj smo iz Bostona poleteli v San Francisco. Sem smo prispeli okrog poldneva in se namestili v USA Hostlu, ki ima odlicno lokacijo. Tudi vse ostalo v zvezi s hostlom je OK, zato ga toplo priporocam. Nadaljevanje dneva smo izkoristili za ogled mesta, vendar ne samega centra, ampak bolj obrobnih delov. Verjetno v ta del ne zaide ravno veliko turistov, sploh pa ne pes tako kot mi! Celodnevno pesacenje po getu smo preziveli, na poti pa srecali precej brezdomcev in zadetih ljudi.

Danes smo zjutraj pes odsli proti obali. Se dobro da imamo GPS, da se nam ni potrebno orientirati po zemljevidih! haha! Sledil je ogled Alkatraza, ki me je totalno navdusil. Bivsi maksimalno varovani zapor ti nazene strah v kosti, ko vidis, da filmi o ameriskih zaporih ne pretiravajo z namestitvijo zapornikov. Najprej smo se udelezili uro dolgega predavanja o poizkusih pobegov, nato pa se 2 uri raziskovali notranjost zapora. V pomoc pri raziskovanju so nam bile slusalke s posnetim vodicem, ki te vodi po prostorih. Baje smo imeli izjemno sreco tudi z vremenom, saj tako lep dan kot je bil danes sploh ni znacilen za ta letni cas. Po koncanem ogledu smo odsli do Pier39, kjer domujejo morski levi in je zelo turisticno obarvan. Tik ob njem je parkirana tudi podmornica iz 2 svetovne vojne USS Pampanito , katero smo si tudi ogledali. Tudi to sem si ze od nekdaj zelel in spet sem bil popolnoma navdusen ko sem videl, kako malo prostora je v njej.

Slike v FOTOGALERIJI!

Prisilni postanek v Bostonu

Tudi tokrat na poti ni slo brez zacetnih tezav! Iz Trsta smo najprej leteli v Rim, kjer pa je imelo letalo za Boston 3 ure zamude (leteli smo z Alitalia, ki ima tudi ogabno hrano). Baje se mu je pokvarila crpalka za gorivo. Zaradi tega smo seveda zamudili let do San Francisca. V Bostonu so Italiani ze vedeli da smo zamudili, zaradi cesar so nam zagotovili kasnejsi let pri druzbi American Airlines. Ko smo prisli do njih, pa oni niso imeli pojma o tem. Spet smo se podali cez celo letalisce in zatezili Italianom. Ker nas danes niso mogli poslati naprej, so nam podarili nocitev v zelo lepem hotelu in brezplacno vecerjo. Po eni strani se je zgodba zakljucila cisto ok, saj se bomo malo odpocili, jutri pa preleteli se celo Ameriko!

Rezerviran tudi avto

Ker se bomo po Kalifroniji vozili z avtomobilom, smo rezervacijo naredili že od doma. Pravzaprav so jo za nas naredili kar na STA in sicer pri podjetju HolidayAutos, saj nam je zelo odgovarjalo tukajšnje plačilo. Avto bomo peti dan prevzeli v centru San Francisca, vrnili pa ga bomo na letališču v San Diegu. Za enkrat imamo rezerviranega Saturn Vue, dobili smo Ford EDGE Cena najema vozila za 15 dni znaša 715€.

Kupljene karte za Alkatraz

Končno smo kupili tudi karte za obisk zelo znanega zapora Alkatraz. Če ne drugače, ga vsi gotovo poznate po odličnem filmu The Rock.  V glavnem… zaradi našega neskončnega obiranja pri nakupu teh kart, smo zamudili zgodnje termine, tako da se bomo sedaj tja odpravili šele ob 12. uri. Na srečo trenutno tam ni pretirane vročine. Karte smo rezervirali na uradni spletni strani, cena posamezne pa znaša 27$.